SVETOVALNI KOTIČEK
Svetovalni kotiček je namenjen predvsem staršem in otrokom. Z raznimi prispevki, nasveti, novimi izzivi, spletnimi povezavami… vas bomo seznanjali z vsebinami, ki se navezujejo na naše delo. |
POMEN BRANJA ZA OTROKE
Povedali bi vam radi, kako pomembno je branje za duševno zdravje in razvoj vašega otroka.
Nikoli ni prezgodaj, da otroku pripovedujete ali berete. Majhen otrok sicer ne razume pomena besed, uživa pa v ritmu, melodiji in rimah, lepo mu je z vami, ker ga imate radi in skupaj z vašo ljubeznijo doživlja lepoto besed. Dojenčku pripovedujte prve pesmice, se pogovarjate z njim, medtem ko ga hranite in negujete. Pojte uspavanke, ko ga umirjate in želite, da bi zaspal. Ko bo otrok sam sedel in segal po različnih predmetih, mu boste dali v roke prve knjige, kartonke in igralne knjige. Otrok bo opazoval slike in vi mu boste pripovedovali,
«kaj je to«. Kmalu nato mu boste začeli pripovedovati in brati prve pravljice…
Branje otroku vsestransko koristi,saj spodbuja njegov čustveni,socialni in intelektualni razvoj.
Najnovejša dognanja nevrologov namreč dokazujejo, da branje spodbuja razvoj celic otrokovih možganih v celoti, tako leve kot desne polovice.
Zaupnost, ki se rojeva ob branju knjig, krepi čustvene vezi s starši.
Zato si tako globoko zapomnimo tolažilno naročje, v katerem so nas ujčkali, ko so nam brali kot otrokom. Zgodbe, ki smo jih slišali v otroštvu, ostanejo z nami celo življenje in so tesno povezane s spominom na tiste, ki so nam jih pripovedovali.
Branje otrokom pa dobro vpliva tudi na starše. Medtem ko imamo v naročju otroka in mu beremo, se namreč ustvarja čudovita oaza čustvene topline, kar je v sodobnem svetu dragoceno tako za odraslega kot za otroka.
Znanstveniki so dokazali, da imajo otroci, ki jim starši v prvih treh letih življenja berejo in se pogovarjajo z njimi močnejši temelj za uspešno branje in učenje v kasnejšem življenju.
Ob branju pravljic, pesmic in zgodbic otrok uživa in doživlja estetsko ugodje. Ta estetski pradoživljaj nanj močno vpliva in je pogoj za njegovo kasnejšo literarno-estetsko dojemljivost. Ob branju se otrok uči novih besed in pojmov ter osvaja znanja z različnih področij.
Branje je torej preprost in hkrati zabaven način,da izboljšamo otrokovo duševno zdravje in mu povečujemo možnosti za svetlejšo prihodnost.
Želja po knjigah je privzgojena potreba; ključni dejavnik bralne kulture pa je dosegljivost knjige. Da se otrok in knjiga sploh srečata, je potreben odrasel posrednik. Bodite najprej in predvsem to vi, dragi starši!
Vsaka stran knjige, ki jo starši preberemo skupaj z otroki, požene korenine v naših srcih. Vezi, ki nastanejo med starši in otroki na tak način, so močne in dolgotrajne. In želja nas vseh je, da bi se te vezi ohranile tudi v težjih, zahtevnejših obdobjih otrokovega življenja. Čim močnejše so se spletle v najnežnejšem otroštvu, toliko manj možnosti je, da bi se lahko kdaj pretrgale.
Povzetke po zloženki ( ZPMS): Zibelka branja pripravila Mojca Vrešak, šolska svetovalna delavka.
KAKO POMAGATI OTROKU, DA SE BO LAŽJE UČIL?
Na uspešno učenje vplivajo zlasti naslednje splošne okoliščine:
– naše ravnanje z otrokom
– čas za učenje
– prostor, v katerem se otrok uči
1. KAKO RAVNATI Z OTROKOM
Učinkovitost učenja izboljšamo, če upoštevamo naslednje:
Otrok mora čutiti, da stalno bdimo nad njegovim delom, ne da bi bili pri tem vsiljivi.
Že med učenjem spodbujamo otroka za dosežene uspehe in pravilno opravljene naloge; s tem povečamo otrokovo vztrajnost in pripravljenost za delo.
Pohvalimo ga ob vsakem, pa čeprav majhnem uspehu.
Povejmo mu, da tudi on sam zmore napraviti nalogo in se naučiti določeno snov. Tako bo dobil zaupanje vase in ne bo tako hitro obupal.
Nekateri otroci učno snov počasneje dojemajo, zato jim jo moramo večkrat razložiti; ne bodimo nestrpni, če je tudi po daljši razlagi še vedno ne razume. Otroku naj pomaga tisti, ki ima največ potrpljenja z njim, sicer mu naša »pomoč« več škoduje kot koristi. Če sami ne moremo in ne znamo pomagati otroku, poiščimo nekoga, ki mu bo lahko pomagal.
Otrok mora imeti tudi dovolj časa tudi za igro in razvedrilo. Otrokovega življenja naj ne tvorita samo delo in učenje.
Tudi takrat, ko se ne uči in ko nas ne prosi izrecno, da bi mu pomagali.
Imejmo radi otroka tudi takrat, kadar ne prinaša iz šole dobrih ocen.
Če nas otrok prosi in če se tako lažje uči, mu dovolimo, da se občasno uči skupaj s sošolcem.
Redno obiskujmo otrokovega razrednika in ostale učitelje, da nam povedo, kakšen je otrokov uspeh. Prosimo jih naj nam svetujejo kaj naj otrok dela in kako naj se uči, da bo uspeh izboljšal.
Če bomo ravnali tako, bomo pozitivno vplivali na otrokovo počutje in s tem tudi na njegov učni uspeh.
NIKAR NE RAVNAJMO TAKO
Ne obremenjujmo otroka pretirano z učenjem, saj mu utegnemo tako zmanjšati voljo do učenja in vzbudit odpor do šolskega dela.
Ne prekinjajmo otroka pri učenju z raznimi nepomembnimi vprašanji ali pripombami .Otrokova zbranost hitreje popušča kot zbranost odraslega človeka.
Ne kaznujmo otroka s podaljšanjem učnega časa in povečanjem učne obremenitve; tako dobiva učenje pomen nečesa neprijetnega in nezaželjenega.
Tudi skrajševanje učne obveznosti in obremenitve za nagrado ni primerno. Učenje je osnovna pravica in dolžnost, s katero ne smemo izvajati sankcije.
Ne dopovedujmo otroku, da je len in da nima čuta odgovornosti. S stalnim grajanjem in zmerjanjem dosežemo, da otrok resnično izgubi zaupanje vase, sprejme naše razlage in postane ravno tak, kakršnega si ne želimo.
Izogibajmo se tudi sramotenja ( npr.: iz tebe nikoli nič ne bo, si neumen, zabit.…), ne posmehujmo se otroku in se ne norčujmo iz njegovega uspeha. Sramotenje in posmeh ne dvigata človekove delovne storilnosti, temveč jo znižujeta.
Ne primerjajmo otroka z vzornim in uspešnejšim bratom, sestro ali sošolcem. S takim primerjanjem le povečujemo otrokov občutek, kako zaostaja za drugimi in mu jemljemo pogum, saj je prepričan, da uspešnejših vrstnikov ne mote doseči.
Razburjenega in utrujenega otroka ne silimo k učenju.
2. KAKO RAZPOREDIMO ČAS ZA UČENJE?
OTROKOV UČNI USPEH JE ODVISEN TUDI OD TEGA, KAKO UČENJE ČASOVNO RAZPOREDIMO. Pri tem se poskušajmo ravnati tako;
1. Kadar ima otrok pouk popoldne, naj zvečer pripravi na mizo vse potrebne stvari, uči pa naj se
predvsem zjutraj in rano dopoldne. Kadar pa ima otrok pouk dopoldne, je priporočljivo, da otrok po
kosilu nekaj časa počiva (30 min) in se šele potem uči.
2. Če je le mogoče, naj se otrok uči stalno ob istem času.
3. Dolžina učne ure je pri posameznih otrocih različna. Upoštevati je potrebno naslednje:
Daljši čas:
– otroci, ki imajo dobro sposobnost miselne koncentracije
– kadar se otrok uči smiselno gradivo
– starejši otroci
Krajši čas:
– mlajši otroci
– mehanično učenje (učenje pesmic)
– otroci z različnimi težavami (telesno šibki, otroci s slabšo koncentracijo…)
Za pomoč sem vam pripravila:
Urnik – MOJ POPOLDAN
OTROKOV RITEM UČENJA
Najboljša pozornost pri učenju je dopoldan od 9.30 do 11.30 ure in popoldan od 14.30 do 16. ure. Čez teden je otrokova pozornost najboljša v TOREK in ČETRTEK, popušča v ponedeljek in sredo, ter slaba v petek.
4. Ponavljanje:
– je najučinkovitejše pred spanjem ali pred odhodom v šolo
– snov je potrebno večkrat ponoviti:
1. še isti dan, ko smo se jo učili
2. ključne besede čez en teden
3. čez en mesec
4. čez 6 mesecev
5. Otroku moramo omogočiti tudi prosti čas vsak dan in ob prostih dnevih.
Nedelja in praznik naj bosta prosta tudi za otroka!
3. KAKO UREDIMO PROSTOR ZA UČENJE
Prostor mora biti tak, da čimprej vzpodbuja otroka k učenju. Če otroka med učenjem drugi člani družine motijo in nima mirnega kotička za delo, mu misli begajo drugam, tako da kljub sedenju pri knjigi, ne doseže želenega uspeha.
V neprimernem prostoru otrok porabi mnogo več časa in truda.
Dela naj vedno na istem mestu, to mu zagotavlja pozitivno vzdušje.
Poskrbite za primerno okolje – bolje se bo učil, če se bo dobro počutil.
Poskrbite za nemoteno delo.
Zračite prostor, skrbite za dobro razsvetljavo in anatomsko ustrezno pohištvo – tudi to so pomembni pogoji za uspešno učenje.
Literatura:
Dušica Kunaver (1998): Učim se učiti. Ljubljana: Samozaložba.
Russell P. (1993): Knjiga o možganih. Ljubljana: DZS.
Dr. Vilijem Ščuka: Bioritem otrok – povzetki po predavanju.
Povzetke pripravila:
Mojca Vrešak, soc. del. spec.
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE
PRIPOROČILA STARŠEM
Mnogo otrok ima takšne in drugačne težave. Nekateri otroci imajo specifične učne težave. So povsem normalni otroci, ki imajo nekatere sposobnosti okrnjene in se zato težje prilagajajo na nekatere učne zahteve šole. Otrok slabo piše, slabo bere, je raztresen ,pozabljiv, površen, nemiren in nereden zaradi nekaterih posebnosti razvoja živčnega delovanja.
Upoštevajte otrokove dobre in slabe dneve. V dobrih lahko od njega zahtevate več v slabih manj. Ker otrok s specifičnimi učnimi težavami pogosto sam slabo ureja in razporeja svoj čas, prostor in svojo energijo, mu pri tem pomagajte. Ob enem pa ga navajajte naj za majhne časovne presledke sam razporeja svoj čas in svojo energijo.
Ne naredite dela namesto otroka. Pomagajte mu toliko kolikor je nujno. Če si ne želi in ne potrebuje vaše pomoči mu ne pomagajte; pazite, da pri otroku ne razvijete odvisnost in nesamostojnosti pri učenju.
Spodbujajte otroka, da deluje na področjih na katerih je uspešen četudi se vam ta področja zdijo nepomembna.
Pokažite otroku da ste veseli zaradi njegovega uspeha. Otrok naj tekmuje s samim seboj in ne z drugimi. Večkrat mu povejte, da mnogo bolje bere, kot je bral lansko leto. Spomnite ga na težave ki jih je imel v preteklosti.
Kadar ima otrok težave pri branju mu na glas berite. Če je berilo predolgo povzemajte besedilo. Otrok s temi težavami nerad bere. Berite mu knjigo ki ga zanima, ki mu je všeč. Z branjem bogatite njegov besedni zaklad in širite znanje. S poslušanjem branja lahko otrok kljub svojim težavam pri branju pridobi željo po branju in spozna da se je vredno potruditi.
Otrok lahko dela učinkovito le v krajšem časovnem presledku približno dvajset minut. Nato naj ima odmor in možnost za razgibavanje ter sprostitev.
Zelo pomembno je menjavanje opravil: učenje, pisanje ,risanje, igre in sprostitev. Otrok potrebuje posebno učno pomoč pri premagovanju učnih težav. Tista, ki jo dobiva otrok pri samem pouku v šoli običajno ne zadošča. Potrebna je še dodatna učna pomoč pri specialnem pedagogu ali logopedu. Otroku pojasnite zakaj mora obiskovati posebne oblike pouka.
Sodelujte s šolo.
Povzela po strokovni literaturi logopedinja Nastja Brezinščak
STRAN ZA OTROKE
Na tej strani lahko najdete pobarvanke za najmlajše, učne liste od 1. do 9. razreda, risanke, pesmice, programe, igre, filme…
ODRAŠČANJE
Mladinski program promocije zdravja To sem jaz so razvili na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Od januarja 2014 deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ključna vsebina je usmerjena v razvijanje pozitivne mladostnikove samopodobe in socialnih veščin.
Sijem od zdravja
Verjamem vase
Ljubezen je v meni
Anoreksija
Bulimija
Celulit
Čustva